Zemljevid - Agrigento

Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento. Znan je kot mesto antičnega grškega mesta Akragas (Ἀκράγας, tudi Agrigentum ali Acragas v latinščini in Kirkent ali Jirjent v arabščini), in je bilo eno od vodilnih mest Magne Graecie v zlatem dobu Antične Grčije z oceno prebivalstva v razponu od 200.000 do 800.000 pred letom 406 pr. n. št.

Agrigento je bil ustanovljen na platoju s pogledom na morje, med dvema bližnjima rekama Hips (danes sv. Ana ali Drago) in Akraga in grebenom na severu, ki ponuja naravno utrdbo. Ustanovljen je bil okoli 582-580 pr. n. št. in je bil pripisan grškim kolonistom iz Gele, ki so ga poimenovali Akragas.

Akragas je hitro rasel in postal eno najbogatejših in najbolj znanih grških kolonij Magne Graecie. Pomemben je bil v 6. stoletju pod tiranoma Falarisom in Teronom in postal demokracija po strmoglavljenju Teronovega sina Trasideja. V tem času bi mesto lahko bilo veliko od 100.000 do 200.000 ljudi. Čeprav je mesto v konfliktu med Atenami in Sirakuzami ostalo nevtralno, je bila demokracija porušena, ko so ga leta 406 pr. n. št. uničili Kartažani. Akragas nikoli ni v celoti obnovil svojega nekdanjega statusa, čeprav je v zadnjem delu 4. stoletja v določeni meri oživel pod Timoleonom.

Mesto je bilo predmet spora med Rimljani in Kartažani med prvo punsko vojno. Rimljani so leta 262 pred našim štetjem oblegali mesto in ga zajeli po tem, ko so leta 261 pr. n. št. premagali kartažanske sile in prebivalstvo prodali v suženjstvo. Čeprav so Kartažani ponovno prevzeli mesto leta 255 pr. n. št., je končno zavladal mir po Lutatiusovi pogodbi kot Punska Sicilija in s tem je Akragas pripadel Rimu. Med drugo punsko vojno (218-201 pr. n. št.) sta se spet borila Rim in Kartagina za nadzor. Rimljani so leta 210 pr. n. št. zavzeli Akragas in ga preimenovali v Agrigentum, čeprav je po tem ostala stoletja večinoma grško govoreča skupnost. Mesto je spet postalo uspešno, njegovi prebivalci pa so po smrti Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. dobili polno rimsko državljanstvo.

Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva je mesto zaporedoma prešlo v roke Vandalov, Ostrogotskega kraljestva Italije in nato Bizantinskega cesarstva. V tem obdobju so prebivalci Agrigentuma večinoma opustili spodnje dele mesta in se preselili v nekdanjo akropolo na vrhu hriba. Razlogi za to potezo so nejasni, vendar so bili verjetno povezani z uničujočimi obalnimi napadi Saracenov in drugih narodov v tem času. Leta 828 so Saraceni zajeli oslabljen ostanek mesta; arabska oblika imena je postala كركنت Kirkant ali حرحنت Jirjant. Po normanskem osvajanju Sicilije je mesto spremenilo ime v Girgenti. Leta 1087 je normanski grof Roger I. ustanovil v mestu latinsko škofijo. Normani so zgradili grad Castello di Agrigento za nadzor območja. Prebivalstvo se je v srednjeveškem obdobju zmanjšalo, a je po osemnajstem stoletju ponovno oživilo.

Leta 1860 so prebivalci podprli prihod Giuseppeja Garibaldija v času ekspedicije tisočih (eden najbolj dramatičnih dogodkov združitve Italije), ki je označila konec vladavine Burbonov. Leta 1927 je Benito Mussolini z "dekretom 159, 12. julija 1927" uvedel sedanjo italijansko različico imena. Mesto je med drugo svetovno vojno utrpelo številne uničujoče bombne napade.